»Vsako jutro meditiraj vsaj 30 minut in vse bo drugače.«
»Gibaj se vsaj eno uro na dan, da preprečiš mnogo bolezni.«
»Beri knjige vsaj 1 uro na dan.«
»Pojdi pravočasno v posteljo in spi vsaj 8 ur na noč.«
»Vsak dan pojdi iz cone udobja in si postavljaj izzive, da bo tvoje življenje veliko boljše.«
»Preživi več časa s svojimi domačimi in prijatelji.«
Vse to so nasveti, ki jih poslušamo in beremo vsak dan. In moram priznati, da imajo smisel, ampak …
Koliko od tega dejansko damo v prakso in to živimo? In ob prebiranju tega čutimo samo še večjo vrzel med tem kako dejansko želimo živeti ter med tem kako živimo danes.
Vse to pa povzroča frustracijo in nam daje občutek, da nismo dovolj … Dovolj dobri, dovolj pametni, dovolj bogati, dovolj veseli, dovolj srečni, dovolj zadovoljni, dovolj hvaležni, dovolj, dovolj, dovolj …
Ko svoje stranke vprašam, kaj si želijo oz. je njihov cilj, je zelo pogost odgovor: »Želim si boljše življenje«.
Moje naslednje vprašanje je: »Kaj zate pomeni boljše življenje?« Tukaj se zadržimo pa že precej več časa. Kako naj vemo, kaj je boljše življenje, če ga pa ne znamo definirati in opisati. Verjemi mi, da tisti ki to zna, to dejansko tudi živi oziroma je vsaj na dobri poti k temu.
Kako pa priti do te definicije, ti razkrijem v drugi izhodiščni točki.
In če si ti eden/ena izmed teh, naj ti samo čestitam in ti želim, da hodiš le naprej po tej poti. Verjamem, da si s svojim življenjem zadovoljen/na in se ob tem zavedaš, da je nabiranje in obnavljanje znanja vedno dobrodošlo in potrebno. In tudi če še nisi tam, pa bereš te vrstice si že bližje korak k temu.
Na svetu nas je 7.7 milijarde ljudi. To pomeni, da imamo prav takšno število izhodiščnih točk, od kjer lahko v tem trenutku govorimo o bilo katerem področju, ki si ga lahko zamislimo. Naj bo to zdravje, odnosi, osebna rast, finance, starševstvo itd.
Zate ne vem, katera je tvoja trenutna izhodiščna točka na izbranem področju (ali več njih). Te pa pozovem, da o tem razmisliš in si jo postaviš. To so tvoji temelji v tem trenutku. Si?
Pa pojdiva naprej. Pravijo, da se iz primerov največ naučimo. In to opažam tudi sama, ko imam predavanja v živo in sedaj v teh časih webinarje, da se vsi najbolj najdejo v konkretnih primerih, ki jih povem in iz tega najlažje dajo kakšno spremembo v svoje življenje.
Zato bi ti rada pokazala mojih 5 izhodiščnih točk, ki so aktualne v tem trenutku.
#1 NASMEH
Ja, nenavadno, kajne? Ampak, če ti pokažem tole sliko …
… in te vprašam, kaj je prva razlika, ki jo opaziš, kaj bi bil tvoj odgovor.
Ja, verjetno nama je obema jasno, da nasmeh. In nasmeh na mojem obrazu naredi čudež. To je moja zaščitna znamka. Dovolim pa ti, da mi jo ukradeš. In to čim večkrat.
Toda nasmeh naredi še veliko več. In če verjameš je nasmeh lahko odlična prva izhodiščna točka. Če ne verjameš, izveš le tako, da preizkusiš. Kar takoj.
Pa pojdiva na drugo izhodiščno točko.
#2 JASNI CILJI
Pa sva pri drugi točki, ki sem ti jo omenila že na začetku tega zapisa. Torej, kaj za moje stranke pomeni boljše življenje. Naj ti razložim bolj podrobno, kaj imam v mislih.
Ne vem, kdo pri tebi doma hodi v trgovino po hrano. Ampak pri meni doma imam to nalogo jaz.
Vozim se domov in razmišljam, kaj bom pripravila za kosilo. Se za nekaj odločim in ugotovim, da ene stvari nimam doma. Zato zavijem v trgovino. Večkrat se zgodi tudi, da sploh ne razmišljam o tem, pa med potjo prejmem telefonski klic svojega moža, ki me pošlje v trgovino po eno stvar.
Glavno, sem v trgovini z nakupovalno košarico v roki. Takoj na vhodu vidim polico s kruhom in ga vzamem, nadaljujem po naslednji vrsti polic in vidim čokolado, ki mi zadiši in jo vzamem. Se sprehodim med hladilniki in v košari se kar znajdejo izdelki, ki pašejo v naš hladilnik.
Sem na blagajni in plačam izdelke iz svoje košare.
Vsa vesela pridem domov, ker sedaj pa že razumem, da je nasmeh prva izhodiščna točka boljšega življenja. 🙂
In ko zlagam stvari na svoje mesto, ugotovim, da tistega po kar sem šla v trgovino sploh nisem kupila.
In to se nam zgodi, ko si postavimo za svoj cilj boljše življenje in ne definiramo, kaj točno pomeni za nas boljše življenje. Prejmemo en kup stvari, dogodkov, ljudi ki jih nismo želeli, zato ker nismo jasno definirali, kaj želimo. Točno tistega, kar si želimo pa ne prejmemo.
Vem, da vsega ne moreš splanirati in definirati in da se zgodijo prijetne in neprijetne stvari, na katere nimamo vpliva. Temu se reče življenje in prav je tako.
Toda, če grem v trgovino s seznamom stvari, ki jih moram kupiti, jih bom kupila, zraven morda res dodala še kakšno stvar ali pa se vmes premislila in nekaj ne bom vzela. Vendar v grobem bo moj nakup uspešen in ko bom prišla domov, bom zadovoljna in še bolj nasmejana.
In ravno tako bo z nami, ko si bomo bolj jasno definirali, kaj si v življenju želimo in kakšne cilje si postavimo.
S katero metodo si jih postavimo sem napisala v tem blog zapisu.
Pa pojdiva naprej na tretjo izhodiščno točko.
#3 VZTRAJNOST IN POTRPEŽLJIVOST
Te nas predvsem učijo naši otroci. In če si starš tudi ti, me boš sedaj precej razumel/a, če pa ne, pa preslikaj to na nekoga, ki ti je blizu (ja, tudi partner je super primer).
Pred časom sem bila na video konferenci z eno izmed mojih strank. Za video konferenco sva se dogovorila v popoldanskem času. In to je moja služba, kar moja otroka prav dobro vesta.
V tem času pogosto gledata risanke na televiziji. In ker sta delujoč internet (ki ga potrebujem za izvedbo video konference) ter televizija zelo blizu, sem že na začetku svoja otroka prosila, naj imata med mojo konferenco televizijo bolj potiho.
Seveda sta se držala nekaj minut, vendar ker sem tudi sama govorila ter bila glasna, in nista slišala več svoje vsebine, sta enostavno jakost glasu na televizorju povečala.
Ko sem to zaznala, sem se opravičila stranki za minuto in otrokoma še enkrat pojasnila, da sem na video konferenci in da ju lepo prosim, če lahko dasta televizijo bolj potiho. In sta jo spet dala.
Zgodba se je za kakšnih petnajst minut spet ponovila. Od tu naprej sem imela dve možnosti:
Možnost A je bila, da grem v svoja čustva (jeza in bes) in ta čustva skričim (to je moj kanal izražanja teh čustev) na njiju in pozabim, da imam zadaj stranko.
Možnost B je, da sem s seboj in z njima potrpežljiva in vztrajna in jima spet lepo povem ter ponovim vajo vse dokler se moja konferenca ne zaključi. In ko se zaključi se jima lepo zahvalim za sodelovanje.
Če sem iskrena, za katero izmed možnosti v določenih situacijah se odločim v življenju, je odvisno od mojega čustvenega stanja, v katerem sem v tistem trenutku. Vse to pa je test moje izhodiščne točke vztrajnosti in potrpežljivosti. Verjamem, da si takoj lahko najdeš eno svoje področje, kjer se počutiš ravno tako.
Aja, in na zadnje sem se odločila za možnost B in se ob tem nasmejala.
Kolikokrat v življenju naročimo otrokom, partnerju, sodelavcu, prijatelju, staršem eno stvar in potem pričakujemo, da bo to kar »zdravo za gotovo« vseskozi držalo. In ko ne drži, pogostokrat rečemo: »Sej sem ti že stokrat rekel/la, pa se nič ne spremeni«.
In ta izhodiščna točka nas uči, da je življenje proces. Mi pa bi imeli instantnost. Preprosto ne gre.
#4 NE TEKMUJ
Ne razmišljaj o tem, kdo ima prav ali narobe ali kdo je boljši ali slabši. Ne bodi za ali proti.
To je zelo uporabna in mogočna misel. Je pa po njej zelo težko živeti. Zakaj?
Morda zato, ker ego rad deli in najde poti, da se nahrani. Želi se počutiti bolje kot nekdo drug. Ali, da je bolj iznajdljiv. Ali lepši. Ali bolj “kul”. Ali pametnejši.
In če se obrnem na svet športa, ga skoraj ni športa oziroma discipline, kjer ne bi bil en zmagovalec in drugi poraženec.
Zato se avtomatsko postavimo na eno stran in se počutimo kot na tekmovanju. Moja izhodiščna točka je tukaj, da to razumem in gradim od tukaj naprej.
Kako? Tako da poskušam biti v ravnovesju in točno v tem trenutku zdaj. Nič ni dobro in nič ni slabo.
Obstaja starodavna taoistična zgodba o kmetu, ki mu je pobegnil konj. »Kakšno smolo imaš!«, mu reče brat. Kmet skomigne z rameni. »Dobra stvar, slaba stvar, kdo ve,« reče. Teden dni kasneje se pobegli konj vrne domov in s seboj pripelje prekrasno divjo kobilo. »To je izjemno!« mu reče brat, medtem ko opazuje kobilo z rahlo zavistjo. Kmeta tudi to znova ne gane. »Dobra stvar, slaba stvar, kdo ve,« reče. Nekaj dni kasneje kmetov sin zajaše kobilo v upanju, da jo bo ukrotil, toda kobila se upre in dvigne na zadnje noge, fant pade na tla in si zlomi nogo. »Kakšna nesreča!« reče kmetov brat s pridihom zadovoljstva. »Dobra stvar, slaba stvar, kdo ve,« mu znova odgovori kmet. Naslednji dan vaške fante vpokličejo v vojsko, toda ker ima kmetov sin zlomljeno nogo, mu ni treba iti. Kmetov brat mu reče, da je to zagotovo najboljša novica od vseh. »Dobra stvar, slaba stvar, kdo ve,« odvrne kmet. Kmet v tej zgodbi se ni izgubil v vprašanju »Kaj če …?«, temveč se je osredotočil na to, kar je.*
Ja, in dobro je, da to veš in imaš ob sebi nekoga, ki te na to večkrat spomni. Zato greva na zadnjo izhodiščno točko in to je …
#5 MENTORSTVO
Če se danes odločim, da želim čez 4 leta zmagati na olimpijskih igrah v športu, ki ga treniram, se bom oborožila z najboljšimi možnimi trenerji, da pridem do tega cilja.
Dala bom vse od sebe in se trudila, moj trener pa mi bo pri tem lahko kazal pot in me usmerjal, da do tega cilja pridem.
In če je to tako samoumevno v svetu športa in vsi dobro vidimo, da daje rezultate, zakaj tega preprosto ne preslikamo na druga področja v življenju.
Sama dobro vem, da ko se oborožim z mentorji na področju, kjer želim rasti, je ta moja rast veliko hitrejša in bolj izpolnjujoča. PIKA.
In na tej poti sem ugotovila, da smo si različni in z enimi mentorji smo si namenjeni za dalj časa, določeni pa pridejo v moje življenje samo za kratek čas. Vsi pa so pomembni. In če ne bi sprejemala odločitev, da sodelujem z mentorji, danes ne bi pisala teh vrstic in tebi omogočila, da jih bereš tudi ti in s tem rasteš.
Aja, pa še to. Tvoj partner/ka ti je lahko odličen mentor. Ne verjameš? Več o tem lahko slišiš v tem videu.
Evo, to je mojih pet izhodiščnih točk za boljše življenje. In verjamem, da če jih tudi ti vpelješ v življenje ti bo veliko lažje.
In ko govoriva o osebni rasti in pa partnerskem odnosu je moje vprašanje naslednje. Kje in kako se vidiš čez 5 ali 10 let?
Če delaš vse to, kar je napisano zgoraj in si pri tem tako samodiscipliniran/a, da sebe vedno brcaš v rit takrat, ko je potrebno ti lahko rečem le bravo.
Če pa bi ti prišla prav mentorska noga, pa si preberi več o coaching programu na tej povezavi in bom jaz tista, ki te bo brcala v rit.
Vse dobro,
Manja