Vedno sem bila obkrožena z ljudmi
Že kot mala punčka sem radostno poplesavala in najbolj varno sem se počutila v kolenih odraslih ljudi. Če so bila to moška kolena, sem se počutila še toliko bolje. Odprta sem bila kot knjiga, ki jo lahko vsak prebere. Temu se lahko zahvalim zaradi svoje neizmerne klepetavosti. In prav zaradi te moje lastnosti so vsi okoli mene govorili, da bom zagotovo v politiki, ko bom velika.
Ker sem se v šoli ves čas iskala in se vedno počutila izobčeno iz skupin prijateljic, sem v sebi razvila veliko željo po spreminjanju sebe, da bi ugajala drugim. Iz tega je tudi prišla odločitev, da grem na študij Politologije (če so mi pa že vsi govorili, da bom politik ?).
Med študijem sem bila dvakrat noseča in prejela dva čudovita sinova. Tako sem lahko s svojim šolanjem le še dalj časa zavlačevala, saj enostavno nisem vedela, kaj želim početi v življenju. Ko je prišel trenutek, da sem imela diplomsko listino v rokah je v meni vzniknil občutek strahu, da mi je zmanjkalo izgovorov, zakaj ne želim službe, kar sem po tihem čutila že dolgo časa. Priznati tega sama sebi si pa še nisem upala.
Ker sem zelo iznajdljiva, sem ga hitro poiskala. In sicer se je skrival v obliki podiplomskega študija. Kjer sem uspešno od delala celoten letnik, zataknilo se je pri pisanju magistrske naloge. Nikakor se nisem morala prisiliti, da bi se spravila za računalnik in napisala nalogo.
Vsi ti moji izgovori so bili posledica tega, ker si nisem želela priznati, da v »klasično« službo z osem urnim delovnikom ne želim. In da mi vsa ta izobrazba v mojem življenju ne bo izpolnila pri tistem, kar želim početi. Vendar sama nisem vedela kaj želim početi, samo vedela sem, da nekaj kar me bo izpolnjevalo in dalo smisel mojemu življenju. Tako kot je bilo to težko priznati sami sebi, je bilo še težje priznati možu.
Nato sem se začela spraševati, kdo sem jaz in zakaj sem prišla na ta svet. Vprašanja, kaj je moje poslanstvo, kaj želi svet od mene prejeti so me spremljala vsak dan. Odgovore sem začela iskati v otroštvu (kajti iz tam res vse izvira) in prišla do spoznanja, da rada klepetam (delim znanje) in da se super počutim, ko sem v družbi ljudi.
In življenje me je tako lepa dolga leta pripravljalo na pot mojega poslanstva, da delim znanje o samorazvoju in da to podelim z vami. Še posebno pa me je navdušilo področje partnerskih odnosov in razvoja znotraj njega, saj sem tu delala največje premike.
Iskanje znanja in izkušenj na tem področju me je pripeljalo do tega, kar počnem danes. Pomagam partnerjem, da zgradijo izpolnjujoč partnerski odnos. Kajti tega si želimo vsi. Če se tudi vi strinjate s tem in ne veste korakov, kako do tega priti, vam na tej poti lahko pomagam.
Objem, Manja