Sama se vsak dan trudim, da sem dobre volje in nasmejana. Ja, po tem sem tudi znana ? Naj pa vam zaupam, da v sebi vedno ne čutim tako. In to je povsem normalno in s tem ni čisto nič narobe.
Moje misli mi pogostokrat zrežirajo scenarije, ki jih še najboljši igralci ne bi mogli odigrati. Velikokrat so tako zabavni in super, velikokrat so pa tudi grozni in neprijetni.
Najverjetneje si že slišal misel, da tako kot misliš, takšno življenje imaš. To teorijo še vedno testiram in naj še tebi zaupam kako poteka moje testiranje.
To temelji na tem preprostem dejanju: opazujem svoje misli.
Naj ti razložim kaj več.
Večino časa ljudje delujemo na avtomatskem pilotu. Kaj mislim s tem?
Naj dam primer z zgodbo – da se bomo lažje razumeli.
Nekega večera Janez počasi in mukoma vzpenjal po stopnicah v spalnico. Medtem ko se je slekel in si oblekel pižamo, je bil še vedno zatopljen v to, kaj je počel čez dan. V mislih je skakal iz ene teme na drugo.
Kmalu se je začel ukvarjati z delom, ki bi ga moral naslednje popoldne opraviti v okolici mesta, potem pa je začel premišljevati, po kateri poti bi se najhitreje pripeljal tja z avtom, da bi se izognil delu na cesti.
Saj res, avto!
Spomnil se je, da bo moral obnoviti avtomobilsko zavarovanje. Naslednji dan ga bo plačal s kreditno kartico.
Joj, kartica!
Ali se je spomnil in plačal račun za kreditno kartico? Zdelo se mu je, da je to uredil. Spomnil se je natiskanega računa s stvarmi, med katerimi je bila tudi rezervacija hotelske sobe za veliki dogodek naslednjega julija.
Še predno se je dobro zavedal, je že razmišljal ob prihajajoči poroki hčere.
V tistem trenutku, mu zakliče žena, če je pripravljen, da ga vsi že čakajo, da grejo. Janez se je ob tistem zdrznil in ugotovil, da se je odpravil v zgornje nadstropje, da bi se preoblekel za večerno zabavo, ne za v posteljo.
To je tipični primer avtomatskega pilota, ko se zaposlimo s svojimi skrbmi, ki jih imamo.
In to težavo mislim, da poznamo vsi. Ja, ta avtomatski pilot naredi navade, ki pa so v življenju nujno potrebne.
Zraven pa je še kopica nepotrebnih misli, ki nam bremenijo naše možgane. In na ta del pogostokrat sploh ne pomislimo, je pa odločilen pri tem, kako si kreiramo življenje.
Ok, Manja, kako pa naj opazujem svoje misli?
Čisto preprosto. Vzemi si na dan pet minut in to zavestno počni. ODLOČI SE, da boš opazoval/a svoje misli.
In ne želim slišati, da tega časa nimaš, ker to ne drži.
Prhamo s vsi – no najverjetneje in tam je idealnih pet minut, da to naredimo. Si še vedno z mano? Pomembna je odločitev in vztrajnost.
Zato te postavljam pred izziv, da to delaš vsaj en teden. Po tem tednu pa se mi oglasi z odgovorom na tale mail, da mi poveš, kaj se plete po tvoji glavi in ali je tvoje življenje že kaj drugačno.
Srečno.
Manja