Ja, vem. Sedaj se bo vsak oglasil in rekel, da jaz pa sem pravi moški in jaz nimam ega. In po vrhu vsega, ja kdo pa je ta ženska, da bi mi solila pamet ?.
Ampak poglejmo resnici v oči. Kako zelo si želiš super avto, da bi prijatelji videli in komentirali, kako super avto imaš. In ko si ga kupiš, uživaš ob prejemanju pohval in čestitk ob tem. Kolikokrat se pohvališ, kakšna faca si bil, ko si malo preveč pogledal v kozarec in si šel vozit avto. Ob tem boš pa še komentiral, da si spil samo dva kozarca in sicer prvega in zadnjega, čeprav nam je lahko velikokrat na prvi hip jasno, da je bilo veliko več kot le to.
Takšnih primerov v vsakdanjem življenju lahko naštevam še veliko, vendar ni moj namen, da s prstom kažem nate in ti žugam, kaj je prav in kaj ni. Tukaj želim poudariti, da ni problem v dobrem avtu ali v kozarcu vina. Kajti to samo po sebi ni sporno in služi svojemu namenu. Gre se za to, zakaj potrebuješ dober avto in litre alkohola. Zato, ker to potrebuješ ali zato, ker si le tako frajer in se počutiš sprejetega.
Če se odločiš, da je zate ok, da ti je pomembno, ali je mar drugim in da potrebuješ občudovanje drugih, je tudi zame. Lahko pa ti povem, da je vse to delo tvojega ega. Kajti tudi delo mojega je bilo izredno učinkovito. In takrat se nisem počutila dobro. Želela pa sem se dobro počutiti v svoji koži brez da bi potrebovala odobravanje drugih. In če si prebral do tu, BRAVO. Očitno ne želiš, da je na tvojem prestolu ego, zato beri naprej.
Govorim ti iz svojih izkušenj, kako je. Kajti sama sem hodila po svetu s polno glavo ega, pa se tega dolgo časa sploh nisem zavedala. Sicer je bilo pri meni to izraženo čisto po žensko in to z nakupovanjem ženskih oblačil. NUJNO in TAKOJ sem potrebovala tisto super lepo bundico in NUJNO in TAKOJ sem potrebovala čevlje za k bundici zraven. Ker če si ne bi tega kupila, bi najverjetneje kar gola hodila po svetu (saj verjamem, da bi bilo to marsikateremu moškemu všeč ?). Vsaj tak občutek sem imela vedno. In vse to sem nujno potrebovala, da bi drugi opazili, kako lepo sem oblečena. Samo to mi je bilo pomembno. Vedno pa sem ob tem čutila grenak priokus. Nekaj ni bilo ok in si nisem znala razložiti kaj. Ta občutek, da ni ok, je bil iz meseca v mesec in iz leta v leto hujši in se ga počasi ni več dalo ignorirati. Čas je bil, da se zazrem vase (kar je najtežje, ob enem pa najbolj osvobaja) in si priznam, zakaj vse to potrebujem. Kaj vse leži v ozadju. Ugotovila sem, da si z nakupovanjem oblačil kupujem ljubezen in s prejemanjem pohval okolice dajem lastno vrednost. In lastna vrednost je štela le toliko, kolikor je bilo pohval. In če jih ni bilo, si moraš zamisliti moje razočaranje. Nič nisem bila vredna. S tem sem ugotovila tudi, da vso svojo vrednost polagam v roke drugim in da nisem sama svoj gospodar. In to se je moralo končati. Sama odločitev pa še ni dovolj, zato sem vedno, ko sem želela zaviti v trgovino pomislila na svojo odločitev. Velikokrat mi je že uspelo, še vedno pa se je zgodilo, da sem podlegla. Temu je seveda sledila tudi krivda, s katero sva tudi rabili obračunati. Sem se pa veselila svojih uspehov in premagovanj svojega ega in bila hvaležna temu, da zmorem. Korak po korak. In zmoreš tudi ti, če se le odločiš in za to tudi nekaj narediš. In tako se končno začneš počutiti super v svoji koži in si gospodar svojega življenja in živiš svoje sanje, na katere okolica nima vpliva.